V Sloveniji prvič po 30 letih potrjena smrt zaradi malarije

V zadnjih tednih minulega in v začetku letošnjega leta so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru (UKC) zabeležili porast bolnikov, okuženih z malarijo.

Kot poročajo Slovenske novice, so zdravili več bolnikov, kot jih sicer povprečno v enem letu. Običajno letno zdravijo od sedem do deset bolnikov z malarijo, od petih sprejetih bolnikov letos pa so imeli trije tako hud potek bolezni, da so potrebovali zdravljenje na oddelku za intenzivno nego. En bolnik je januarja zaradi zapletov po okužbi celo umrl. Gre za prvi primer v Sloveniji v zadnjih 30 letih, da je nekdo zaradi malarije umrl.

Podrobnosti o umrli osebi zaradi varovanja osebnih podatkov v UKC Ljubljana niso razkrili, podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa kažejo, da so bili letos okuženi z malarijo v Ruandi, na Zanzibarju in v Tanzaniji. Po neuradnih informacijah omenjenega medija pokojna oseba ni bila na potovanju na Zanzibarju, od koder sicer prihaja večina letošnjih primerov.

Bolezen, ki jo Slovenci pogosto podcenjujejo

Kot je za Slovenske novice dejala infektologinja doc. dr. Tadeja Kotar iz UKC Ljubljana, je porast bolnikov z malarijo vezan predvsem na Zanzibar, ki je postal izjemno priljubljena destinacija med Slovenci. Ob tem je opozorila, da gre za bolezen, ki jo Slovenci pogosto podcenjujejo, čeprav ima lahko izjemno hiter in usoden potek. Glavna težava je napačno prepričanje, da malarije na Zanzibarju ni več.

Kot je še povedala Kotar, je malarija urgentno stanje in da se lahko tudi iz nezapletene malarije razvije zapleten potek. Pri hudih oblikah lahko pride do anemije, motenj strjevanja krvi, odpovedi ledvic, dihalne odpovedi, prizadetosti centralnega živčevja oziroma cerebralne malarije in do septičnega šoka.

Eva Grilc z NIJZ pa je v današnji izjavi povedala, da so imeli zadnja smrtna primera zaradi malarije leta 1996 in 1991. Letos so do aprila zabeležili pet primerov, trenutno pa po njenih besedah situacija glede malarije ni nič posebnega.

Potnike, ki potujejo v kraje, kjer je malarija endemična, prosijo, da se ustrezno pozanimajo in oskrbijo z antimalariki, ki naj jih zaščitno jemljejo celo pot ali že pred začetkom poti. "To je veliko bolj enostavno, ceneje in lahko tudi vpliva na potek življenja oziroma samega potovanja," je poudarila.

Ob vrnitvi pa naj bodo pozorni na simptome, kot so mrzlica, vročina, glavobol in bolečine v mišicah. Ob zdravniškem pregledu pa naj zdravnika opozorijo, da so bili na potovanju v državah z malarijo, "ker sicer zdravnik sredi zime v zmernem pasu verjetno ne bo takoj pomislil na možnost malarije".

Ena najpogostejših nalezljivih bolezni

Malarija je po navedbah NIJZ ena najpogostejših nalezljivih tropskih bolezni, ki jo povzročajo paraziti rodu Plasmodium. Najbolj nevarna je malarija, ki jo povzroča Plasmodium falciparum, prisoten predvsem v podsaharski Afriki, saj lahko pri določenem deležu okuženih povzroči resne zaplete, ki so včasih smrtni.

Na človeka se prenaša s pikom okuženega komarja. Malarija se najpogosteje pojavi od približno enega do štirih tednov po vrnitvi s potovanja v območja z malarijo in se kaže z nenadno visoko vročino v ponavljajočih se napadih, mrzlico in močnim potenjem, izrazito utrujenostjo ter bolečinami v mišicah. Posebej ogrožene skupine za težji potek malarije so otroci, nosečnice, starejši in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.